9. Primerjava človeka in lutke

Lutka na rentgenu

Ste se kdaj vprašali, iz česa je lutka pravzaprav izdelana in kako na odru oživi? Na tej razstavi lahko pokukate v notranjost lutke in odkrijete, kaj se skriva pod njeno zunanjostjo.

Material za izdelavo lutke ni nikoli izbran naključno. Odvisen je od oblikovalčeve ideje in zgodbe, ki jo lutka pripoveduje na odru. Nekatere lutke morajo biti lahke in zračne, druge pa morajo delovati težke in mogočne. Včasih prav material določa, na kakšen način in kako svobodno se lahko lutka giblje. Lutka lahko nastane praktično iz česar koli, kar imamo pri roki. Z malo domišljije lahko na odru vdahnemo življenje in smisel še tako nepričakovanim materialom.

Na razstavi so na ogled lutke, ki so nekoliko podobne ljudem. Obiskovalci jih lahko primerjate s človeškim telesom in ugotovite, ali in kako so lutke dobile kosti, mišice, oči ali celo zobe.

Rentgenski posnetki lutk razkrivajo materiale, sklepe in kompleksne mehanizme, skrite v njihovih telesih. Pri primerjavi rentgenskih posnetkov ljudi in lutk se lahko slednje na prvi pogled zdijo nenavadne ali celo »bolne« – nekatere lutke spominjajo na človeka s pljučnico, druge pa delujejo, kot bi prestale več zahtevnih operacij.

Razstava odpira vrata v zakulisje lutkarstva, ki je občinstvu sicer skrito. Obiskovalci lahko sami izdelate lutko in preučite mehanizme, skrite v njihovi notranjosti.

Potujoča razstava je nastala iz razstave Anatomija lutk lutkovnega muzeja Nukuteatrimuuseum v Talinu in njene satelitske razstave na lutkovnem festivalu v Franciji. Rentgenske posnetke s prejšnjih razstav si je mogoče ogledati tudi na pričujoči razstavi.

Rentgen

Rentgen je elektromagnetno sevanje, podobno kot vidna svetloba, le da imajo rentgenski žarki veliko višjo energijo, zato lahko prehajajo skozi večino snovi. Rentgenski žarki so v manjši meri prisotni tudi v naravnem okolju; med potovanjem z letalom smo denimo izpostavljeni kozmičnemu sevanju.

Rentgenske žarke je leta 1895 odkril nemški fizik Wilhelm Röntgen. Njegov poskus je pokazal, da lahko ti neznani žarki ali žarki »X« prehajajo skozi neprosojne snovi, ne da bi se pri tem odbijali ali lomili. Röntgen se je zavedal praktične vrednosti svojega odkritja – odkril je način, kako pregledati notranje organe, ne da bi bilo treba telo operativno odpreti. To je bil izjemen preboj v medicini.

Danes je rentgen zelo razširjen diagnostični medicinski pripomoček. Rentgensko slikanje opravi radiološki inženir. Rezultat je digitalna slika, ki daje specialistu radiologu in zdravniku informacije, ki so potrebne za zdravljenje bolnika.

Rentgenski žarki potujejo skozi človeško telo in se v različnih tkivih različno absorbirajo. Na rentgenskem posnetku gostejši materiali – denimo kosti, ki vsebujejo kalcij – ustvarijo močan kontrast z ozadjem. Snovi z nižjo gostoto – denimo maščobe, mišice in z zrakom napolnjeni prostori, kot so pljuča – pa absorbirajo manj rentgenskih žarkov in so na posnetku prikazani kot sence v različnih odtenkih sive. Vidni so tudi orisi kože, saj je koža gostejša od zraka. Rentgen pomaga pri pregledu stanja kosti, saj pokaže tudi čisto majhne zlome. Po drugi strani pa je stanje vezi ali mišic okoli kosti z rentgenskim slikanjem težko oceniti.

Ker človeška pljuča vsebujejo veliko zraka, se rentgen uporablja tudi za oceno stanja pljuč. Pokaže namreč, če so pljučni mešički napolnjeni s čim drugim kot zrakom – na primer v primeru pljučnice ali tumorja – saj so ti deli na posnetku obarvani drugače kot preostali del pljuč.

Rentgen omogoča tudi odkrivanje tujkov v človeškem telesu, če so ti izdelani iz gostejšega materiala, kot je značilno za človeško telo. Če je otrok pomotoma pogoltnil kovanec ali baterijo, bomo lahko tujek našli z rentgenskim slikanjem. Les in plastika pa recimo na posnetku ne bosta izstopala.

Rentgensko slikanje vedno opravijo tudi po ortopedski operaciji, da zdravstveno osebje preveri, ali je bil poseg uspešen, in ugotovijo točen položaj kovinskih predmetov, vstavljenih v telo. Vijaki, ploščice, umetni sklepi in žice, ki jih med operacijo vstavijo zdravniki, so včasih precej podobni sestavnim delom lutk.

Primerjajmo človeka in lutko

Okostje

Človek

• Okostje odraslega človeka je sestavljeno iz 206 kosti.

• Osrednja podporna struktura telesa je hrbtenica.

• Kosti so sestavljene iz vode, maščob ter drugih organskih in anorganskih snovi.

• Naloge okostja vključujejo varovanje in podpiranje telesa, gibanje, presnovo mineralov in tvorbo krvi.

Lutka

• Kosti lutke so običajno izdelane iz žic, lesenih palic, vzmeti, vrvic ali vezane plošče. Okostje lutke je lahko izdelano tudi iz več različnih materialov.

• Trdi les je boljši od mehkega lesa, saj je trdnejši. Včasih se uporablja tudi borov les.

• Okostje je lahko sestavljeno tudi iz žic različnih debelin in vrst.

• Kadar se za izdelavo okostja uporabi vzmet, mora biti ta izdelana iz posebne vzmetne žice, ki je toga in napeta. Da vzmet ne bi izgubila napetosti, izdelovalec lutk vanjo vstavi vrvico.

• Za okostje lahko uporabimo tudi okroglo ali ploščato vrvico. Razlika med eno in drugo je predvsem v tem, da se lahko začne okrogla vrvica vrteti okoli svoje osi, ploščata pa ne.

Sklepi

Človek

• Povezava med dvema ali več kostmi se imenuje sklep.

• Sklepi omogočajo premikanje, gibljivost in stabilnost delov telesa.

Lutka

• Dolga stoletja so bili priljubljena zbira za sklepe lutk usnjeni trakovi, vendar pa se usnje sčasoma raztegne in je treba zato trak občasno zamenjati.

• Dandanes so sklepi lutk običajno izdelani iz tkanine.

• Sklepe lahko izdelamo tudi s pomočjo vzmetnih tečajev, lesenih spojev ali vrvi.

• Sklepi lutk so na kosti pritrjeni z lepilom za les ali univerzalnim kontaktnim lepilom. Uporabljajo se tudi žeblji, sponke in vijaki.

• Kateri sklepi lutke so gibljivi, je odvisno od želja režiserja in oblikovalca.

Notranji organi

Človek

• Človeško telo je razdeljeno na organske sisteme s specifičnimi funkcijami, organske sisteme pa naprej delimo na organe.

• Organi so zgrajeni iz tkiv, ki jih sestavljajo celice s podobno strukturo in delovanjem.

• Notranji organi tvorijo celovit sistem, kar pomeni, da je zdravje posameznega organa ključno za normalno delovanje telesa kot celote.

Lutka

• Običajno ni potrebe, da bi lutka imela notranje organe.

• Izdelamo jih takrat, ko je to pomembno za zgodbo. Na primer: za predstavo Pločevinasti boben (2023, režiser Taavi Tõnisson, oblikovalka Rosita Raud) v produkciji estonskega mladinskega gledališča Eesti Noorsooteater so lutki Oskarja izdelali črevesje.

Mišice

Človek

• Mišice premikajo dele telesa.

• S kostmi so povezane s tetivami in (skupaj s kostmi) dajejo telesu obliko.

• V človeškem telesu je več kot 600 mišic.

• Mišice za delo potrebujejo energijo.

• Za premikanje delov telesa morajo delovati v parih, pri čemer izvajajo nasprotne gibe. To pomeni, da ko se ena mišica skrči in skrajša, se druga hkrati sprosti in podaljša. Vse to nadzira živčni sistem.

Lutka

• Živčni sistem lutk nadzirajo lutkarji. Gibanje lutke je torej odvisno od njih.

• Mišice lutke so običajno izdelane iz penaste gume, ki telesu daje volumen, lahkotnost in mehkobo. Mišice so na kosti pritrjene s kontaktnim lepilom.

• Izdelane so lahko tudi iz plastične pene, papirmašeja ali stiropora. Stiropor se na kost lutke pritrdi z lepilom za les in peno v spreju.

• Izbira materiala za mišice je odvisna od tega, ali želimo, da je lutka videti bolj mehka ali bolj kompaktna.

Koža

Človek

• Človeško telo je prekrito s kožo.

• Koža je največji in najtežji organ človeškega telesa.

• Koža ima veliko funkcij, glavna pa je, da telo ščiti pred škodljivimi zunanjimi dejavniki in sprejema zunanje dražljaje.

• Koža je čutilo in z njo zaznavamo temperaturo, dotik, vibracije in tudi srbenje ter bolečino.

Lutka

• Koža lutk je pogosto izdelana iz tkanine.

• Ta igra predvsem estetsko vlogo. Uporabimo lahko različne vrste blaga, denimo juto. Kadar je koža lutke prekrita z oblačili, je bolje uporabiti bolj drsečo tkanino. Tako se bodo oblačila, ki jih nosi lutka, premikala bolj naravno.

• Koža tudi ščiti lutkine mišice, ki so večinoma izdelane iz penaste gume.

• Koža lutke pa je lahko izdelana tudi iz prave živalske kože. V predstavi Ronja, razbojniška hči (2022, režiser Taavi Tõnisson, oblikovalka Kristel Maamägi) v produkciji estonskega mladinskega gledališča Eesti Noorsooteater so na primer uporabili kozjo kožo. Ta je prožna in tanka ter pod odrskimi lučmi deluje zelo prepričljivo.

• Še en material, ki daje vtis prave kože, je silikon.

• Včasih ni potrebe, da bi bila koža izdelana iz ločenega materiala, ampak so mišice samo premazane z barvo.

• Kadar se koža lutke poškoduje, jo odnesejo k izdelovalcu lutk na popravilo.

Lasje

Človek

• Ljudje imamo na glavi približno 100.000 las.

• Lasje vsak teden zrastejo za 2–3 mm.

• Sestavljeni so iz odmrlih celic, ki vsebujejo keratin. Edini živi del lasu je lasna čebulica, ki tvori spodnji del lasnega mešička.

• Naloga las je, da lasišče ščitijo pred sončnim sevanjem in ohranjajo glavo toplo.

• S staranjem se vsebnost pigmenta v laseh zmanjša in lasje posivijo.

Lutka

• Lasje lutke med predstavo običajno ne rastejo ali spreminjajo barve, razen če je to pomembno za zgodbo.

• Lasje so običajno izdelani iz preje ali boe iz umetnega perja. Včasih izdelovalci lutk uporabijo tudi lasuljo iz pravih ali umetnih las. Lasulje iz človeških las je lažje negovati; umetni lasje se hitreje zavozlajo.

• Še en priljubljen material za lase lutk je volna lame.

• Včasih je lasišče lutke samo oblikovano in pobarvano. Lahko je izdelano tudi iz tkanine, ki ji da strukturo lepilo za les. V tem primeru izdelovalec lutk trakove blaga potopi v lepilo za les in jih pritrdi na glavo lutke, nato pa jih pobarva.

• Za lase se pogosto uporablja tudi vrvica ali najlonska nit.

Oči

Človek

• Človeško zrklo je gibljiv okrogel organ, ki leži v očesni votlini. Prekrito je z več plastmi in z možgani povezano preko vidnega živca.

• Zrklo ima premer približno 24 milimetrov in tehta 7 gramov.

Lutka

• Oči lutk so večinoma izdelane iz gumbov ali biserov. Včasih so tudi pobarvane/poslikane.

• Priljubljeni materiali za oči so tudi plastika, steklo in les.

• Oči lutke se lahko premikajo zahvaljujoč vgrajenemu mehanizmu, ki ga upravlja lutkar.

• Nekatere starejše lutke imajo oči izdelane iz kroglic, pritrjenih na vrvico. V tem primeru se oči premikajo že s tem, ko se premika lutka sama.

Zobje

Človek

• Zobje so pomembno orodje telesa.

• Zobje različnih oblik hrano režejo, trgajo in drobijo ter jo tako pripravijo za prebavo.

• Zobje so prekriti s sklenino, pod njo je zobovina.

• Zobna sklenina je najtrše tkivo v človeškem telesu.

• V notranjosti zoba so krvne žile in živci.

Lutka

• Lutke običajno nimajo zob, saj ti na odru večinoma niso videti dobro, zato lutke nimajo zob, razen če to zahteva zgodba oz. produkcija.

• Zobje so večinoma izdelani iz penaste gume, obložene s tekstilom.

• Izdelani so lahko tudi iz plastike ali izrezani iz debelejšega PVC-ja.

Približno 80 cm visoka poševna črna miza, na sredini katere je zaslon na dotik, kjer lahko berete o razstavi, poslušate besedilo ali gledate video v znakovnem jeziku.

Na spodnjem levem robu zaslona so številka eksponata, oznaka NFC in koda QR – če jo skenirate, lahko razstavo doživite na dostopen način.

Pod zaslonom na desni so od leve proti desni štirje okrogli gumbi:

• Gumb s podobo globusa zamenja jezik
• S puščico v levo se lahko v besedilu pomaknete nazaj
• Gumb s podobo predvajanja zažene glasno branje besedila
• S puščico v desno se lahko v besedilu pomaknete naprej

Gledališka lutka na rentgenu

Si kdaj pomislil,
kaj je v notranjosti lutke
in kako se lutka premika na odru?
Na tej razstavi lahko pogledaš v notranjost gledališke lutke.

Material lutke ni nikoli naključen.
Material je odvisen od umetnikove ideje
in od zgodbe lutke na odru.
Nekatere lutke morajo biti lahke in zračne,
nekatere lutke morajo biti videti težke.
Od materiala je odvisno tudi,
kako in kako svobodno se lutka premika.
Lutko lahko narediš iz česar koli.
V gledališču material oživi.

Na razstavi so lutke,
ki so podobne nam.
Lahko jih primerjamo s seboj.
Lahko raziščemo,
ali imajo lutke kosti, mišice, oči in zobe.

Rentgenska slika lutke pokaže,
kaj je v njeni notranjosti.
Vidimo materiale in mehanizme lutke.
Če primerjamo rentgenski sliki človeka in lutke,
je lutka videti čudna ali »bolna« –
kot bi imela pljučnico
ali težke operacije.

Razstava govori o izdelavi gledaliških lutk
in o skrivnostih,
ki jih običajno ne vidimo.
Lutko lahko sestaviš tudi sam
in preizkusiš mehanizme v notranjosti lutke.

Rentgen

Rentgenski žarki so elektromagnetno sevanje.
So kot svetloba,
vendar imajo rentgenski žarki veliko več energije.
Skozi materiale gredo naravnost.
Rentgenski žarki so tudi v našem vsakdanjem življenju,
na primer v letalu.

Nemški fizik Wilhelm Röntgen je odkril rentgenske žarke leta 1895.
Njegov poskus je pokazal,
da gredo žarki skozi materiale.
Lahko si ogledamo organe v človeškem telesu,
ne da bi telo razrezali.
To je bilo v medicini zelo pomembno odkritje.

Danes uporabljamo rentgen,
da odkrijemo bolezni.
Rentgenske slike delajo radiološki inženirji.
Radiolog in zdravnik pogledata rentgensko sliko.
Slika jima pove, kako zdraviti bolnike.

Rentgenski žarek gre skozi naše telo.
V različnih delih telesa oslabi različno.
Goste stvari, kot so kosti, se na rentgenu vidijo zelo dobro.
Vidimo celo,
če je kost malo zlomljena.
Rentgenski žarki gredo zlahka skozi maščobo in mišice.
Na rentgenski sliki so videti kot sive sence.
Poškodovanih mišic na rentgenu ne vidimo.

V naših pljučih je veliko zraka.
Rentgen ne pokaže zraka.
Pokaže druge stvari v pljučih –
na primer pljučnico ali tumor.
Če si pogoltnil baterijo ali kovanec,
rentgen pokaže tudi to.
Rentgen ne pokaže lesa in plastike.

Po operaciji kosti rentgen pokaže,
ali je vse v redu.
Rentgen pokaže kovinske sklepe, žice in vijake v tvojem telesu.
Ti so lahko podobni delom gledališke lutke.

Primerjaj človeka in gledališko lutko!

Kosti

Človek

Človek ima 206 kosti.
V kosteh so voda, maščoba in druge snovi.
Okostje varuje telo.
Podpira telo
in ga premika.

Gledališka lutka

Kosti lutke so lahko iz različnih materialov –
žica, lesena palčka, vzmet, vrvica ali vezana plošča.
Listavci (hrast, javor, breza, jesen) so močnejši.
Kosti so lahko tudi iz žice ali vzmeti.
V vzmeti je vrvica,
da se vzmet ne raztegne.
Okostje je lahko iz okrogle ali ploščate vrvice.
Ploščata vrvica se ne začne vrteti.

Sklepi – povezave med kostmi

Človek

Sklep povezuje kosti.
Zaradi sklepov se telo premika.
Telo je gibljivo in stabilno.

Gledališka lutka

Nekoč so bili sklepi lutk iz usnjenih trakov.
Ko se je usnje raztegnilo,
so ga morali zamenjati.
Danes so sklepi iz tkanega traku.
Sklep je lahko tudi iz žice, lesa ali vrvice.
»Sklepi« lutke so na »kosti« prilepljeni z lepilom.
Včasih so pritrjeni tudi z žeblji, sponkami in vijaki.
Vsi sklepi se ne premikajo.
Premikajo se samo tisti sklepi,
ki jih želita režiser in umetnik.

Organi

Človek

V človeškem telesu so organi (srce, pljuča, jetra).
V človeškem telesu je več kot 70 kemičnih elementov.
Ti elementi so v ravnovesju,
če ješ zdravo in raznoliko hrano.
V človeškem telesu je veliko vode.
Voda nosi hranila in kisik v celice.
Krvna plazma je tekočina.
V njej plavajo krvne celice.
Tudi v krvni plazmi je veliko vode.
Rdeče krvničke nosijo hranila, kisik in odpadne snovi.
Tudi v njih je približno 70 % vode.
Voda ohranja telesno temperaturo.
Voda varuje pomembne organe.

Gledališka lutka

Običajno lutka ne potrebuje organov.
Lutka ima organe samo takrat,
ko jih predstava potrebuje.
Na primer, Oskarjeva lutka je imela črevesje
v predstavi Pločevinasti boben.
(2023, režiser Taavi Tõnisson, oblikovalka Rosita Raud)

Mišice

Človek

Mišice premikajo dele našega telesa.
Kite povezujejo mišice s kostmi.
Mišice in kosti dajejo našemu telesu obliko.
Imamo več kot 600 mišic.
Mišice potrebujejo energijo za delo.
Mišice delajo v parih:
ena mišica se skrči in skrajša,
druga mišica se hkrati sprosti in podaljša.
Vse to vodi živčni sistem.

Gledališka lutka

»Živčni sistem« lutke je lutkar,
ker lutkar premika lutko.
Mišice lutke so večinoma iz penaste gume.
Penasta guma je lahka, mehka in voluminozna.
Mišice so lahko tudi iz stiropora in papirne mase.
Mojster prilepi penasto gumo in stiropor na kosti lutke.
Naj bodo mišice mehke ali toge?
Od tega je odvisen material mišic.

Koža

Človek

Koža pokriva človeško telo.
Koža je največji in najtežji organ človeka.
Koža ima veliko nalog.
Varuje telo pred zunanjim okoljem
in sprejema dražljaje.
S kožo čutimo temperaturo, dotike in tresljaje,
pa tudi srbenje in bolečino.
V koži je več plasti celic.
Koža nas varuje pred izgubo vode,
pred poškodbami,
pred mikrobi in
pred sončnimi žarki.

Gledališka lutka

Koža lutk je pogosto iz tkanine.
Koža daje lutki videz.
Uporabiš lahko različne tkanine, na primer jutovino.
Če je »koža« pod oblačili lutke,
je tkanina bolj gladka.
Takrat se oblačila lutke premikajo bolj naravno.
Koža varuje mišice lutke,
ki so običajno iz penaste gume.
Včasih je koža lutke iz živalske kože.
V predstavi Ronja, razbojniška hči je bila kozja koža.
(2022, režiser Taavi Tõnisson, oblikovalka Kristel Maamägi)
Kozja koža je tanka.
V odrski svetlobi oživi.
Tudi silikon je videti kot prava koža.
Včasih koža ni potrebna
in namesto kože je barva.
Če se »koža« lutke poškoduje,
lutkovni mojstri lutko popravijo.

Lasje

Človek

Človek ima na glavi približno 100.000 las.
Lasje zrastejo 2–3 milimetre na teden.
V lasu so mrtve celice,
v katerih je keratin.
Lasje varujejo lasišče pred soncem
in ohranjajo glavo toplo.
Ko se človek postara,
njegovi lasje osivijo.

Gledališka lutka

Lasje gledališke lutke ne rastejo.
Lasje tudi ne spreminjajo barve.
Lasje lutk so iz preje ali perja.
Včasih ima lutka lasuljo
iz pravih ali umetnih las.
Prave lase je lažje negovati.
Umetni lasje se hitro zavozlajo.
Lasje lutk so lahko tudi iz lamine dlake.
Včasih so lasje iz tkanine.
Mojster pomoči trakove tkanine v lepilo PVA
in jim da obliko.
Nato lase pobarva.
Lasje so lahko tudi iz vrvice ali najlonske niti.

Oči

Človek

Človeško zrklo je v očesni votlini.
Zrklo je okroglo.
Premika se.
Oko in možgane povezuje vidni živec.
Zrklo je široko približno 24 milimetrov.
Zrklo tehta 7 gramov.

Gledališka lutka

Oči lutke so običajno gumbi ali biseri.
Včasih mojster lutki oči naslika.
Oči so lahko tudi iz plastike, stekla ali lesa.
Oči lutke se premikajo –
premika jih lutkar.
Starejše lutke imajo za oko kroglico na vrvici.
Oči take lutke se premikajo,
ko se premika lutka sama.

Zobje

Človek

Zobje so »orodja« telesa.
Zobje različnih oblik zdrobijo hrano,
da jo je lažje prebaviti.
Zobe pokriva sklenina.
Sklenina je zelo močna.
V zobu so žile in živci.

Gledališka lutka

Gledališka lutka običajno nima zob,
ker jih ne potrebuje.
Zobje so iz penaste gume.
Na penasti gumi je tekstil.
Zobje lutke so lahko tudi iz plastike ali debelega PVC-ja.